YouTube slika preogleda

Obisk Bosne in Hercegovine vsekakor ne sme miniti brez obiska znamenitega Mostarja. Tam se vsako leto tre obiskovalcev, še posebej natrpane ulice so ob nedeljah. Srečamo lahko ljudi iz celega sveta in ne le turiste in sosednjih držav. Razlog za tolikšen obisk verjetno tiči tudi v bližini turističnega mesta Dubrovnik. Tam se velikokrat zasidrajo velike križarke, ki njene potnike z organiziranim prevozom odpeljejo na ogled Mostarja.

Iz Slovenije se napotimo do Sarajeva, ki je odlično za nadaljevanje poti. Ko prispemo v Sarajevo nas čaka nekaj manj kot 130 kilometrov poti, vendar je pot zelo zanimiva. Vzpnemo se na nadmorsko višino 960 metrov in ko prevozimo tunel Ivan se že nahajamo v severni Hercegovini. Nadaljujemo proti mestu Konjica, kjer si lahko ogledamo Boračko jezero. V kolikor smo ljubitelji zgodovine in tovariša Tita si lahko v Konjicu po predhodnem dogovoru ogledamo Titovo zaklonišče, zgrajeno za zaščito pred atomsko vojno. Na tem mestu lahko prvič vidimo tudi reko Neretvo, ki je bolj znana po bitki, ki se je dogajala na Jugoslovanskih tleh v času druge svetovne vojne. Reka se nato prelije v Jablaničko jezero v mestu Jablanica, kjer je tudi muzej, posvečen prej omenjeni bitki. Kamnita pokrajina nas popelje v sam kanjon reke in naprej do Mostarja. Avto parkiramo na desnem bregu Neretve, ki je najbližje staremu mostu.

Stari most je dal zgraditi Sulejman Veličastni med letoma 1557 in 1566, gradnja pa je potekala pod vodstvom glavnega arhitekta Mimarja Hajrudina. Pravijo, da je Mimar še pred dokončanjem gradnje mosta pobegnil iz Mostarja, ker naj bi se bal Sulejmanovih groženj. Ta mu je po pripovedovanju drugih grozil, da ga bo dal ubiti, če bi se most iz katerih koli razlogov porušil. Stal je vse do prihoda hrvaške vojske, ki je most po 427-ih letih porušila. Leta 2004 so most v celoti obnovili in danes spada pod UNESCO-vo kulturno dediščino.

Most v širino meri dobre štiri metre in v dolžino približno 30 metrov. Visok je 20 metrov in je glavna poletna atrakcija Mostarja. Iz mostu so vsako leto organizirani skoki v vodo. Adrenalinsko doživetje posameznikov je postalo nekakšno tekmovanje v skokih v vodo. Nekateri celo zbirajo denar za ogled skoka in ko dosežejo določeno kvoto so pripravljeni na skok. Žal se je nekaj skokov že končalo s smrtjo skakalca, vendar se to dogaja redko.

Po naporni poti se ustavimo v lokalnih lokalih, kjer nam postrežejo z okusnimi čevapčiči in domačim kajmakom. Po obedu nas trgovine v ozkih ulicah kar vabijo, da zapravimo kakšen evro, saj so cene za umetnine in ostale stvari smešno nizke. Ogledamo si še Karadžozbegovo džamijo in se počasi odpravimo proti domu. V bližini si lahko ogledamo še hrib Hum in Blagaj, vendar zaradi pomanjkanja časa to prestavimo na drugi obisk Hercegovine. Domov nas vodi več poti in sicer prva, ki je najkrajša in poteka preko Širokega Brijega in Posušja, vse do avtoceste. Druga pot nas vodi mimo znanega romarskega kraja Medžugorje. Če vam ostane kaj časa si ga zagotovo oglejte. Tretja in tudi najdaljša pot je pot po levi strani reke Neretve do Jadranskega morja in po avtocesti do Slovenije. Radi se vračamo v Mostar in prav gotovo ga še kdaj obiščem.

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »